-
1 revenge
[rə'ven‹] 1. noun1) (harm done to another person in return for harm which he has done (to oneself or to someone else): The man told the manager he would get/have his revenge / take revenge on the company for dismissing him; His revenge was to burn down the factory.) maščevanje2) (the desire to do such harm: The man said he had burned down the factory out of revenge / in revenge for being dismissed.) maščevanje2. verb((with on) to get (one's) revenge: He revenged himself on his enemies; I'll soon be revenged on you all.) maščevati se* * *I [rivéndž]nounmaščevanje; revanša; maščevalnostto give s.o. his revenge — dati komu priliko za revanšoto take revenge for s.th. of s.o. — maščevati se komu za kajII [rivéndž]transitive verbmaščevati; intransitive verb maščevati seto revenge s.o. — maščevati kogato revenge for (of) s.th. — maščevati se za kajto revenge on (upon) s.o. — maščevati se nad komto revenge oneself upon (on) s.o. for s.th. — maščevati se komu za kajto be revenged — biti maščevan, maščevati se -
2 avenge
[ə'ven‹](to take revenge for a wrong on behalf of someone else: He avenged his brother / his brother's death.) maščevati- avenger* * *[əvéndž]transitive verbmaščevati (se), kaznovatito be avenged on s.o. for s.th. — maščevati se komu za kajto avenge o.s. — maščevati se -
3 retaliate
[rə'tælieit](to do something unpleasant to a person in return for something unpleasant he has done to one: If you insult him, he will retaliate.) vrniti milo za drago, udariti nazaj* * *[ritaelieit]transitive verb & intransitive verbvrniti milo za drago (šilo za ognjilo) (upon s.o. for s.th. komu za kaj), maščevati se, izvajati represalije; politics economy naložiti carino za uvoženo blago iz kake države kot odgovor na uvozne carine te države
См. также в других словарях:
vrníti — in vŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. dati komu kaj, kar je bilo od njega dobljeno ali mu je bilo odvzeto, spet v last: vrniti denar, knjigo; vrniti komu kaj izgubljenega, izposojenega; vrniti z obrestmi / vrniti dolg, posojilo / vrniti kupcu, stranki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pravíca — e ž (í) 1. kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o (moralnih) vrednotah: to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica; na koncu je vendarle zmagala pravica; zmeraj je branil pravico, se potegoval za pravico; ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prijáva — e ž (ȃ) 1. glagolnik od prijaviti: preklicati, umakniti prijavo; pismena, ustna prijava / maščevati se komu zaradi prijave; prijava umora / tiskovina za prijavo bivanja, davka / rok za prijave na razpis je potekel 2. listina, s katero se koga,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpláčati — in izplačáti am tudi spláčati in splačáti am dov. (á á á) 1. plačati dolžno vsoto v celoti: dolg je že izplačal; posojilo bo izplačal v dveh letih / hiše še ne bo kmalu izplačal 2. dati, poravnati v denarju, kar komu pripada: izplačati dediščino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrêsti — i ž mn. (ẹ̑) v odstotkih ali v znesku izraženo denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja: obresti naraščajo, tečejo; obresti znašajo toliko in toliko; izplačati, obračunati, plačati obresti; glavnica mu prinaša precej obresti; pripisati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
